VIDEO: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer
Več videovsebin
Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja bo potekala v treh fazah do leta 2033 in bo za potrebe ogrevanja v obeh občinah postopoma omogočila opustitev rabe premoga ter prehod na obnovljive vire energije. Prva faza je kot operacija strateškega pomena vključena v Program evropske kohezijske politike 2021–2027 in v Območni načrt za pravični prehod SAŠA premogovne regije.
Skupna vrednost prve faze znaša 24,8 milijona evrov (brez DDV), pri čemer bo 96,13 % upravičenih stroškov pokritih iz nepovratnih sredstev (23,4 milijona evrov). Evropski sklad za pravični prehod bo prispeval 85 % (19,9 milijona evrov), država pa dodatnih 15 % (3,5 milijona evrov). Preostanek sredstev bosta zagotovili občini investitorki – Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj. Prva faza bo zaključena do konca leta 2028.
Da se zelena preobrazba že izvaja, je v nagovoru poudaril župan MOV Peter Dermol, ki je spomnil na veliko predhodno opravljenega dela pri pripravi projektov in pridobitvi več kot tisoč služnostnih pravic za načrtovana dela. “Ponosen sem, da danes že vidimo prve obrise zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja tudi na terenu,” je dejal. Pristavil je, da so v začetku julija že podpisali izvajalske pogodbe za obnovo izolacij in podporja na distribucijskem sistemu ter za posodobitev toplotnih postaj s pripadajočim omrežjem za prvi del.
“S prvo fazo bomo pripomogli k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pozitivno pa bomo vplivali tudi na končne uporabnike, v primeru, da bi vse ostalo enako, to na letni ravni pomeni približno milijon evrov prihranka. Kar pa je najpomembneje – omogočili bomo priključitev zelenih, alternativnih virov na toplovodno omrežje in se bomo po novem sistemu, ko bosta zaključeni tudi 2. in 3. faza, ogrevali na nižji temperaturni ravni kot danes,” je še dejal.
Da ima podpis pogodbe za Šaleško dolino poseben pomen, je poudaril tudi župan Občine Šoštanj Boris Goličnik. “Ta projekt je zagotovo eden ključnih temeljev prehoda od premoga k čistejšim in trajnostnim virom energije. Šaleška dolina, še psoebej pa Občina Šoštanj, je bila desetletja zaznamovana z energijo iz premoga, prav zato še toliko bolj razumemo, kako je, da ljudem v prihodnje zagotovimo zanesljivo, dostopno in okolju prijazno toplotno energijo. Današnji podpis pogodbe razumem kot neko zavezo, da bomo toplino domov naših občank in občanov zagotavljali na trajnostni način in odpirali tudi nove razvojne priložnosti za naše prebivalke in prebivalce.”
Najprej projekti, nato denar, pa je uvodoma poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj, Aleksander Jevšek, zadovoljen, da so dela že v teku. “Logika v Sloveniji je po navadi obratna – počakajmo na denar in potem študirajmo, kaj bomo delali.” Znova je izpostavil tudi, da je v tem trenutki iz različnih virov, predvsem pa iz sklada za pravični prehod, v Šaleški dolini “aktiviranih približno 143 milijonov evrov.”
“Že več let govorimo o opuščanju rabe premoga v Sloveniji ter o neizbežnemu prehodu k zelenim virom energije. Danes znova dokazujemo, da nismo ostali pri besedah,” pa je v nagovoru pred podpisom pogodbe povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. “Gre za do sedaj v Sloveniji največji odstotek sofinanciranja projekta, govorim o kateremkoli projektu v Republiki Sloveniji do sedaj,” je še poudaril.
Preobrazba sistema ogrevanja sicer že poteka. Komunalno podjetje Velenje je v letu 2024 obnovilo 246 metrov magistralnega vročevoda. V naslednjih dveh letih bo sledila obsežna prenova primarnega in magistralnega omrežja v skupni dolžini 1.851 metrov ter tehnološka posodobitev toplotnih postaj. V prihodnjih letih bo tako celotno primarno omrežje postopno prenovljeno.
