“To je častitljiv jubilej za celotno Šaleško dolino – 150 let predanosti, požrtvovalnosti, tovarištva, garanja, 150 let poklica, ki je v družbi premalo spoštovan,” je po četrtkovi prireditvi dejal šoštanjski župan Boris Goličnik, ki ob tem čestital rudarjem in vsem ostalim, ki skrbijo za rudarsko tradicijo, ter jim zaželel rudarski srečno.
Ob robu dogajanja pa je znova spregovoril tudi o še precej negotovi prihodnosti in dvomih, ki se porajajo, ko je govora o zaprtju in prestrukturiranju regije. “Skrbi me, ker se stvari, ki so zapisane v strategiji, ne odvijajo tako kot so bile zastavljene, porajajo se številna vprašanja. Spreminjajo se tudi okoliščine pri nas in po svetu, o tem se bomo morali še veliko pogovarjati, ponovno preučiti strategijo in se znova vprašati, kaj pomeni letnica 2033.” Nekaj podobnega je povedal že marca, na srečanju z novinarji, ko je med drugim dejal, da bosta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj zaradi sprememb v energetski politiki obratovala še dolga leta. Po njegovem mnenju je namreč nerealno pričakovati, da se bo premogovnik zaprl leta 2033, kot je napovedano, saj da je to nedosegljivo. Tudi takrat je dejal, da je treba leta 2022 sprejeto strategijo za izstop iz premoga prevetriti, saj zakon o zapiranju rudnika in prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije še nista sprejeta. Pristojne je pozval k čimprejšnjemu sprejemu obeh zakonov.
“Želim si, da država izkaže spoštovanje do tega poklica, do rudarjev, in da opravi svojo domačo nalogo – da sprejme oba zakona,” poudarja tudi velenjski župan Peter Dermol. Tudi on je pristojne že večkrat pozval k sprejemu obeh zakonov. Na 25. redni seji državnega sveta je spomnil, da je v Nacionalno strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je bila sprejeta leta 2022, med drugim dana tudi zaveza, da mora pristojno ministrstvo v roku šestih mesecev po njenem sprejetju predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije. Do danes še niso bila sprejeta niti izhodišča za pripravo zakona, kaj šele osnutek zakona, je poudaril.
Dermol je izpostavil tudi, da so deležniki SAŠA regije v preteklosti sprejeli številne pobude in pozvali pristojne institucije k pravočasnemu sprejetju Zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije oz. vsaj sočasnemu sprejetju z interventnim zakonom, s čimer bi dobili zagotovila, da bo prestrukturiranje SAŠA regije potekalo po načelih pravičnega prehoda. Do tega ni prišlo. Lokalne skupnosti in socialni partnerji SAŠA regije zato pričakujejo, da bo država v dialogu z njimi pripravila nujne in pravočasne ukrepe, ki bodo zagotovili nova delovna mesta, socialno in zdravstveno varstvo, izobraževalne programe za prekvalifikacije in prezaposlitve, ki bodo prilagojeni novim potrebam gospodarstva, programe predčasnega upokojevanja zaposlenih v premogovniški dejavnosti, vzpostavitev novega družbeno sprejemljivega toplotnega vira, čim prejšnjo izgradnjo tretje razvojne osi, sanacijo degradiranih zemljišč za potrebe realizacije razvojnih projektov, dostopna stanovanja oz. prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj na Stanovanjski sklad Republike Slovenije ter ohranitev kulturne in rudarske dediščine.
