VIDEO: Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec
Več videovsebin
Po besedah ministra Bojana Kumra so glede energetskega dela v predlogu zakona o postopnem zapiranju premogovnika usklajeni. “Se pa zdaj, tudi zaradi tega, ker je to velik odstop od sistemske zakonodaje, še dodatno pogajamo ali pa dodatno usklajujemo, kje bi lahko našli skupno rešitev, tako z zaposlenimi kot tudi, da smo še znotraj okvirov, kar se tiče ostale sistemske zakonodaje,” je dejal.
Zakon bo šel na obravnavo na Ekonomsko-socialni svet, nato pa minister Novak računa, da bo vlada predlog zakona potrdila do konca oktobra in ga poslala v obravnavo v DZ. Želi si, da bi bil zakon sprejet še letos. Novak je dodal še, da so razumeli določene predloge in opozorila delavcev, ki bi želeli, da so še bolj na varnem.
Zakon predvideva, da je rudarjenje dovoljeno do leta 2033, hkrati pa gre v tehničnem delu za postopno zapiranje takoj po uveljavitvi zakona, in sicer v dveh delih. Najprej do leta 2033 v tistem delu, kjer rudarjenje ne bo več potekalo in že zdaj ne poteka ter se ga bo lahko saniralo vzporedno, preostanek pa po končanih delih pridobivanja premoga do leta 2045 v celoti.
“Prepričani smo, da bodo tako zakon, ki bo sprejet, kot tudi vsi ostali ukrepi, poskrbeli za to, da bo v Šaleški dolini prehod pravičen, da zaradi tega, ker mi opuščamo proizvodnjo premoga, nihče ne bo izgubil službe in da zaradi tega nihče v prihodnosti ne bo oškodovan. Prav tako pa smo prepričani, da bodo vlada in politika poskrbela tudi za to, da naši otroci, ki prihajajo za nami, ne bodo ostali brez delovnih mest, da bodo imeli kakovostna delovna mesta in da bo to zagotovljeno skozi prestrukturiranje,” pa je dejal generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec.
Povedal je, da zakon še ni ni usklajen na socialni ravni s sindikati. “Kar se tiče tehničnega dela, pa smo zadovoljni,” je dodal Mavec.
Kot je povedal predsednik sindikata SPESS Simon Lamot, je sporno to, da se lahko družba HTZ odproda, prav tako so po njegovih besedah sporne zadeve okoli predčasnega upokojevanja, piše STA.
Ob zaključku obiska SAŠA regije je za medije o zaprtju premogovnika spregovoril še predsednik vlade Robert Golob.
“Razumem skrb zaposlenih, je upravičena, zato sem se tudi udeležil sestanka z njimi, preden bi zakon na vladi potrjevali. Z zakonom smo se seznanili, šel sem med zaposlene, poslušali smo njihove skrbi, njihovo zaskrbljenost,” je dejal premier.
Ocenil je, da so za velik del ‘skrbi’ že na samem sestanku našli rešitve in bodo zdaj vnesene v zakon, za preostale zadeve pa računa, da bodo v naslednjih tednih uredili na Ekonomsko-socialnem svetu.
“Prepričan sem, da bo na koncu celoten zakon urejen na način, ki bo dajal rudarjem in tudi njihovim družinam tisto, kar je najbolj pomembno, to je socialno varnost.”
Takoj, ko bo znano, kakšne so rešitve v zakonu o zapiranju premogovnika, bodo nadaljevali s pripravo zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, ker se, kot je dejal, med seboj dopolnjujeta. Medtem pa pričakuje, da se regija in Velenje odločita glede koncepta daljinskega ogrevanja.
Prepričan je, da bosta tako zakon o postopnem zapiranju premogovnika kot zakon o razvojnem prestrukturiranju regije na Ekonomsko-socialnem svetu ustrezno obravnavana in morda do konca leta že potrjena v DZ.
Glede hčerinskih podjetij v Skupini Premogovnik Velenje pa je premier dejal, da so ta zanj in za vlado enakovreden člen v skupini in jih bodo temu primerno tudi obravnavali. Spomnil je na sprejeto strategijo pri upravljanju državnih naložb, ki daje dodatno zaščito vsem invalidskim podjetjem, v katerih ima država neposreden ali posreden lastniški delež. “To pomeni tudi HTZ. Tako da skrb, da bi HTZ odprodali, prepustili trgu, te skrbi ni,” je dodal.
Vir: STA
