Pretresljiva nesreča na avtocesti A1 med Mariborom in Ljubljano, v kateri je življenje izgubilo pet ljudi, dva pa sta bila poškodovana, na najbolj grozovit način opozarja, kako ključno je ohranjati zbranost za volanom – tudi na daljših poteh – ter nenehno spremljati prometni tok okoli sebe.

Vozilo ukrajinskih registrskih oznak je s silovitim trkom zadelo v prikolico tovornjaka, ki je stal v koloni pred zožitvijo zaradi cestnih del v bližini Slovenskih Konjic.

Policija okoliščine nesreče še preiskuje, a dosedanja ugotovitev kažejo na verjetno kombinacijo več dejavnikov: neprilagojene hitrosti, zmanjšane pozornosti, morda utrujenosti, pa tudi prezrtih opozorilnih tabel in prometne signalizacije. Eden ključnih dejavnikov pa ostaja neustrezna varnostna razdalja, ki v tovrstnih primerih vozniku onemogoči, da bi se pravočasno odzval na nenadno zaustavitev prometa.

Ravno primerna varnostna razdalja je pogosto tisto zadnje varovalo, ki omogoča preprečitev trka ali vsaj omilitev posledic. Tragični dogodek je tako še en opomin, kako hitro se lahko zgodi najhujše, ko popusti naša pozornost.

Vsi omenjeni dejavniki – neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, utrujenost in zmanjšana pozornost – so že dolgo prepoznani kot ključna tveganja v prometu. Na Agenciji za varnost prometa nanje dosledno in vztrajno opozarjamo prek številnih nacionalnih preventivnih akcij in drugih ozaveščevalnih dogodkov.

Neprilagojena hitrost je že vrsto let eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč in žal ostaja vodilni dejavnik pri nesrečah z najhujšimi posledicami. Letos je bila (še pred nedavno tragično nesrečo) vzrok za kar 20 smrtnih žrtev, medtem ko je nepravilna smer vožnje terjala 17 življenj. Do 29. julija 2025 je bila neprilagojena hitrost vzrok kar 1851 prometnim nesrečam na slovenskih cestah.

Statistika zadnjega desetletja kaže, da je bila neprilagojena hitrost vzrok skoraj 40 odstotkom prometnih nesreč s hudimi posledicami. Raziskava Trendline (2024) pa je pokazala, da do največ prekoračitev hitrosti prihaja v naseljih – kar v približno 41 odstotkih primerov. Na avtocestah je teh kršitev najmanj (okoli 15 odstotkov), vendar so zaradi višjih hitrosti njihove posledice pogosto mnogo hujše in tragične.

Neustrezna varnostna razdalja, ki se dosledno uvršča med pet najpogostejših vzrokov prometnih nesreč, je še posebej izrazita prav na avtocestah. Zaradi višjih hitrosti je tam ohranjanje primerne razdalje med vozili ključnega pomena.

Po pravilu dveh sekund bi moral voznik pri hitrosti 130 km/h ohranjati vsaj 72 metrov razdalje do vozila pred seboj. To pa je le osnovna varnostna razdalja – ob vsakem dodatnem dejavniku tveganja, kot so dež, megla, slaba vidljivost ali utrujenost, jo je treba ustrezno povečati.

Zakaj je varnostna razdalja tako pomembna?

Primerna varnostna razdalja vozniku omogoča, da ima dovolj časa za pravočasen odziv v primeru nenadnega zaviranja ali drugih nepredvidenih situacij na cesti. Ko je razdalja do vozila pred seboj premajhna, se močno zmanjša čas, potreben za varno ustavitev, s tem pa se bistveno poveča tveganje za nalet in hude poškodbe.

Skupni čas ustavljanja je sestavljen iz reakcijskega časa voznika (običajno med 0,8 in 1,2 sekunde) ter zavorne poti. To pomeni, da hitrost zaznave nevarnosti in trenutek, ko začnete zavirati, neposredno vplivata na to, ali boste vozilo uspeli varno zaustaviti. Pomembno vlogo pa pri tem igrajo tudi tehnično stanje vozila, učinkovitost zavornega sistema in kakovost pnevmatik.

Pravilo dveh sekund – preprosto pravilo za večjo varnost na cesti

Eden najučinkovitejših načinov za zagotavljanje ustrezne varnostne razdalje med vozili je uporaba t. i. pravila dveh sekund. Kako deluje? Med vožnjo si ob cesti izberite fiksno točko – na primer prometni znak, drevo ali drog javne razsvetljave. Ko vozilo pred vami prevozi to točko, začnite šteti: »enaindvajset, dvaindvajset.« Če do iste točke pripeljete šele po dveh sekundah, je vaša razdalja varna.

V slabših vremenskih razmerah, kot so dež, sneg ali megla, pa je priporočljivo ta razmik podvojiti – torej na vsaj štiri sekunde. Slaba vidljivost in spolzka cesta namreč podaljšata zavorno pot in otežita pravočasno reakcijo.

Seveda lahko sodobni varnostni sistemi v avtomobilih – kot so ABS, elektronski nadzor stabilnosti ali pomoč pri zaviranju – v nujnih primerih pripomorejo k učinkovitemu zaviranju ali celo manevru za izogib oviri. A najzmogljivejša tehnologija ne more nadomestiti zbranega in odgovornega voznika.

Zato je ključno, da ostanete osredotočeni na dogajanje v prometu: brez mobilnega telefona v rokah, s pogledom ne le na cesto pred seboj, temveč tudi v vzvratna ogledala in na dogajanje ob strani. Le s stalnim spremljanjem prometa in pravočasnim predvidevanjem morebitnih nevarnosti boste lahko vozili varno – zase in za druge.

Bodite pozorni tudi na naslednje vidike varne vožnje:

🔹 Prilagoditev hitrosti: Vozite v skladu s predpisanimi omejitvami in hitrost vedno prilagodite razmeram na cesti – v primeru dežja, megle ali gostega prometa zmanjšajte hitrost in povečajte previdnost.

🔹 Redno preverjanje ogledal: Pogosto poglejte v vzvratno in stranski ogledali, da boste ves čas seznanjeni z dogajanjem za vašim vozilom in ob njem.

🔹 Izogibajte se agresivni vožnji: Nenadno pospeševanje, sunkovito zaviranje in tvegano prehitevanje povečujejo nevarnost prometnih nesreč. Ohranjajte mirnost, vozite strpno in predvidevajte ravnanja drugih udeležencev v prometu.

Ne pozabite na tehnično brezhibnost vozila – ključ do varne vožnje

Za čim krajšo in učinkovito zavorno pot je tehnično brezhibno vozilo izjemno pomembno. Ključno vlogo pri tem imajo zavore – že ob najmanjšem sumu, da ne delujejo optimalno, čim prej obiščite zaupanja vrednega mehanika.

Redno preverjajte tlak v pnevmatikah – priporoča se vsaj enkrat mesečno. Podatek o priporočenem tlaku najdete na nalepki na notranji strani stebrička (B ali C). Ne pozabite tudi na ustrezno globino profila pnevmatik, saj ta neposredno vpliva na oprijem in zavorno učinkovitost.

Za stabilnost vozila med zaviranjem so ključni še delujoči blažilci in pravilno nastavljena optika podvozja. Prav tako je pomembno, da za volanom sedite pravilno – le tako lahko ob potrebi učinkovito in z dovolj moči pritisnete na zavoro.

In nenazadnje – poskrbite za delujoča svetila ter čiste steklene površine, predvsem vetrobransko steklo, saj dobra vidljivost pomeni hitrejše reakcije in večjo varnost.

Varnostni pas – preprost ukrep, ki rešuje življenja

Pomemben del pasivne varnosti v vozilu so brez dvoma pravilno delujoči varnostni pasovi ter z njimi povezani varnostni sistemi za zadrževanje potnikov. Učinkoviti pa so le, če jih uporabljamo pravilno – to pomeni, da so vsi potniki vedno ustrezno pripeti.

Varnostni pas lahko tveganje za najhujše posledice prometne nesreče zmanjša kar za polovico. Kljub temu pa podatki raziskave Trendline kažejo, da se medtem ko se pripne okoli 95 odstotkov voznikov, na zadnjih sedežih pravilno pripne le približno 85 odstotkov potnikov.

Še posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se na krajših, pogosto prevoženih razdaljah pogosteje opušča uporaba varnostnega pasu – kar potrjujejo tudi podatki slovenske policije.

Zato pri Agenciji za varnost prometa vedno znova opozarjamo: varnostni pas naj bo samoumeven del vsake vožnje – ne glede na razdaljo, hitrost ali položaj v vozilu. Dosledna uporaba rešuje življenja.

Ne pozabite na psihofizično pripravljenost in počitek

Za varno vožnjo je ključnega pomena, da je voznik psihofizično pripravljen. To pomeni, da se pred daljšim potovanjem dobro naspite, med vožnjo redno počivate, ohranjate zbranost in skrbite za zadostno hidracijo.

Vozite le, če ste spočiti, in si med daljšimi vožnjami privoščite redne odmore. Priporočljivo je, da si vsako uro in pol do dve uri vzamete čas za krajši postanek, s katerim boste izboljšali svojo osredotočenost in preprečili utrujenost.

Po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC je utrujenost razlog za približno 25 % vseh prometnih nesreč na avtocestah. Zato je še kako pomembno, da se vsakih približno dve uri ustavite, se raztegnete, osvežite in šele nato nadaljujete pot.

Pomembno vedeti za prihajajoče poti:

• Če spite manj kot 5 ur na noč, se tveganje za udeležbo v prometni nesreči poveča kar za 4,5-krat.
• Budnost več kot 24 ur povzroči napake, primerljive z vožnjo pod vplivom 1,0 g/l alkohola v krvi.
• Nočna vožnja tveganje za nesrečo poveča tudi 5- do 6-krat.

Z doslednim upoštevanjem teh nasvetov in pravil lahko vsi skupaj prispevamo k večji varnosti na cestah ter zmanjšanju števila prometnih nesreč. Med najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi je zagotovo varnostna razdalja – vedno jo ohranjajte in prilagodite glede na trenutne prometne in vremenske razmere.

Vir: Agencija za varnost prometa