Ob podpori vse številčnejše belovoške mladine je bil dogodek uspešno izpeljan – s skrbno organizacijo, pozitivno energijo in pravo mero ustvarjalnosti smo sokrajanom pripravili priložnost za prijetno druženje ob dobri hrani, domači glasbi in obilici dobre volje.
Za kulinarične dobrote smo poskrbeli kar sami: »dečle« so pridno pripravljale sveže šnite, »pobi« pa so se tokrat izkazali kot pravi mojstri žara. Za veselo glasbeno spremljavo so poskrbeli Tilen in prijatelji, ki so s pristno domačo glasbo popestrili večer in razgibali plesišče.
Program je bil še posebej živahen zaradi nagradnih iger, ki so nasmejale prav vse generacije. Tekmovalo se je v ocenjevanju dolžine deske, teže košare z domačimi dobrotami, ugibanju zneska v »kriglu« bakrenih kovancev ter v spretnem streljanju na tarčo z zračno puško. Nagrade za najboljše so bile bogate, praktične in – kot se spodobi – domače.
Udeležba sokrajanov je bila izjemna, kar nam, mladim, daje nov zagon in potrjuje, da je trud poplačan. Hvaležni smo za podporo in ponosni, da skupaj gradimo močno Belovoško vez med generacijami. Posebno veselje nam pa daje dejstvo, da nas je med mladimi Belovojčani vse več – in da znamo tudi v digitalnem času najti čas zase, za skupnost in za pravo, pristno povezovanje.
Dogajanje smo zaključili ob zori – kar je najlepši dokaz, da je bila Belovoška jajčerija 2025 več kot uspešna.
Če morda ne veste kaj je jajčerija?
Na Florjanovo, 4. maja, ko se pomlad že krepko razcveti, ponovno oživi stara in dragocena tradicija – jajčerija. To ni le pobiranje jajc, ampak živ dokaz, da so običaji naših dedov in babic še vedno del našega vsakdana.
Mladi krajani se na ta dan podajo od hiše do hiše, z lesketom veselja v očeh in s pesmijo na ustih, ter pobirajo jajca, kot so to počeli že rodovi pred nami. Ob tem ne gre le za jajca – gre za povezanost, za nasmeh, za stisk roke in za občutek skupnosti, ki ga v hitrem vsakdanu tako pogosto pogrešamo.
Jajčerija je hkrati praznik mladosti, sodelovanja in ponosa nad domačimi koreninami. In prav zato vsako leto znova pokaže, da so najbolj pristne stvari tiste, ki jih delamo skupaj – iskreno, z veseljem in v duhu tradicije.
Vir: Helena Klavž; Kulturno športno turistično društvo Vulkan
