Agencija za varnost prometa (AVP) bo zato v soboto, 16. avgusta, med 9. in 17. uro na počivališčih večjih bencinskih servisov ob avtocestah voznikom znova delila brezplačno vodo z napisom Ostani zbran, ko sedeš za volan ter izobraževalne letake Ustvari reševalni pas v šestih jezikih.

Akcija Varno v poletje želi prispevati k večji varnosti v prometno najbolj obremenjenih dneh. Voznike pozivajo k:

• pravilni vzpostavitvi reševalnega pasu ob zastojih,
• dosledni uporabi varnostnega pasu,
• vožnji brez uporabe mobilnega telefona,
• ter popolni treznosti za volanom.

Tragične prometne nesreče zadnjih tednov so nas znova opomnile, kako ključna sta dobro psihofizično stanje voznika in osredotočenost na cesto. Defenzivna vožnja lahko reši življenja. Letos je na slovenskih cestah umrlo že 63 ljudi, od tega kar 25 zaradi neprilagojene hitrosti.

V podobni akciji 12. julija je AVP razdelila približno 3.900 plastenk vode in informativnih letakov. Odziv domačih in tujih voznikov je bil izjemno pozitiven, kar dokazuje, da so tovrstne preventivne pobude dobro sprejete in potrebne.

Akcija bo potekala na naslednjih 15 lokacijah:

• Ravbarkomanda – obe smeri
• Šentilj – obe smeri
• Voklo – obe smeri
• Lopata – smer proti Ljubljani
• Starine – obe smeri
• Hrušica – smer proti tunelu Karavanke
• Lom – obe smeri
• Murska Sobota – obe smeri
• Obrežje – smer proti Ljubljani

Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, ponovno opozarja: »V poletnih mesecih se vsako leto poveča število prometnih nesreč zaradi povečanega prometa, toplotne obremenitve ter številnih delovnih zapor in zastojev. Statistika letošnjega poletja je še posebej črna. Najpogostejši dejavniki tveganja ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, vožnja pod vplivom alkohola in drog ter neosredotočenost (uporaba različnih motilcev pozornosti ali pa kot posledica utrujenosti in zaspanosti). Številnim tragedijam bi se lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil in uporabo zaščitne opreme, kot sta čelada in varnostni pas. Nobena ura prihoda ne odtehta varnosti – cilj vsakega potovanja naj bo srečen in varen prihod na cilj.«

Oglejmo si nekaj osnovnih pravil za varno udeležbo v prometu.

Na pot samo v ustrezni psihofizični kondiciji!

Eden najpomembnejših dejavnikov za večjo varnost v prometu je ustrezno psihofizično stanje voznika. Na pot se odpravite spočiti, v dobri kondiciji in osredotočeni na dogajanje na cesti. Med vožnjo pozabite na motilce, kot so uporaba mobilnega telefona ali prehranjevanje. Samo osredotočen, spočit in ustrezno pripravljen voznik lahko aktivno spremlja promet ter pravočasno in pravilno reagira.

Utrujenost je namreč vzrok za 15–20 % prometnih nesreč z najtežjimi posledicami, po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC pa celo za približno 25 % nesreč na avtocestah. Spanje, krajše od petih ur na noč, poveča verjetnost za udeležbo v nesreči kar za 4,5-krat.

Na dolgih poteh si na vsaki dve uri privoščite vsaj 15 minut odmora, da se ustavite in razgibate. Če začutite zaspanost, se takoj ustavite na varnem mestu. Če potujete z drugimi vozniki, se med vožnjo izmenjujte.

V poletni vročini poskrbite za ustrezno hidracijo – imejte dovolj tekočine zase in za sopotnike, še posebej ob pričakovanih zastojih. Na pot sedite samo trezni, brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi.

Klima – ne samo udobje, ampak tudi varnost

Poletni meseci prinašajo poleg gostega prometa tudi povečano toplotno obremenitev, ki dokazano poveča tveganje za nesreče za 12–20 %. Zato na AVP poudarjajo klimatsko napravo kot pomemben element aktivne varnosti: zagotavlja primerno temperaturo in udobje v vozilu, kar neposredno vpliva na varnost.

Pregreta notranjost zmanjša koncentracijo, upočasni reakcijski čas in poslabša presojo voznika. Po podatkih ADAC se tveganje za nesrečo poveča za 2 % z vsako stopinjo nad 25 °C v kabini. Že pri zunanji temperaturi 26 °C lahko v parkiranem avtomobilu – tudi v senci ali z delno odprtimi okni – temperatura v 30 minutah doseže 45 °C.

Zato v vozilu nikoli, niti za kratek čas, ne puščajte otrok ali živali, da preprečite nevarnost vročinskega udara.

Varnostni pas varuje vas – vedno se pripnite!

Varnostni pas je že desetletja sinonim varnosti v vozilu, zato je zaskrbljujoče, da kar polovica letos umrlih voznikov in potnikov ni bila pripeta. Pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne poškodbe pri čelnem trku za do 60 % na prednjih sedežih in do 44 % na zadnjih sedežih.

Zato se vedno pravilno pripnite in poskrbite, da so pripeti tudi vsi potniki – tudi na najkrajših poteh. Otroke vedno namestite v ustrezne otroške sedeže, prilagojene njihovi starosti in višini.

Varnostna razdalja: 2 sekundi za varen potek prometa

Neustrezna varnostna razdalja spada med pet najpogostejših vzrokov prometnih nesreč, še posebej na avtocestah. Zaradi višjih hitrosti je tam pravilno vzdrževanje razdalje še posebej pomembno.

Po pravilu dveh sekund bi morala varnostna razdalja pri hitrosti 130 km/h znašati vsaj 72 metrov. Razdaljo je treba še povečati ob dodatnih dejavnikih tveganja, kot so dež, megla, slaba vidljivost ali utrujenost voznika.

Vzdrževanje primerne varnostne razdalje omogoča pravočasno in ustrezno reakcijo, preprečuje nalete pri zastojih ali delovnih zaporah in hkrati na enostaven način prispeva k boljši pretočnosti prometa.

Skrb za ranljive udeležence – letos posebej motoristi

Posebno pozornost namenite šibkejšim udeležencem v prometu – pešcem, kolesarjem, uporabnikom e-skirojev, mopedistom in motoristom. Pri prehitevanju teh voznikov poskrbite za zadostno bočno razdaljo, najmanj 1,5 metra.

Statistika kaže, da so kar polovico letošnjih prometnih nesreč z udeležbo motoristov povzročili sami motoristi. Med hudo poškodovanimi je veliko primerov t. i. samoudeležbe, ko motorist zaradi prevelike hitrosti, nepazljivosti ali pomanjkanja znanja izgubi nadzor nad motociklom in pade ali trči brez vpliva drugega udeleženca. Pogosta je tudi vožnja pod vplivom alkohola, prav tako pa številni precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti na cesti.

Žal so bili letos smrtno poškodovani tudi dva mopedista in en sopotnik na mopedu, ki niso nosili zaščitne čelade.

AVP zato motoriste in mopediste poziva, naj vedno uporabljajo predpisano zaščitno opremo, se osredotočijo na vožnjo, prilagodijo hitrost razmeram na cesti, spoštujejo prometne predpise ter ne vozijo pod vplivom alkohola ali drog.

Ravnanje ob zastojih: reševalni pas rešuje življenja

Ko pride do prometne nesreče ali se promet začne upočasnjevati, na avtocestah in hitrih cestah takoj ustvarite reševalni pas, da intervencijska vozila čim prej pridejo do poškodovancev. Vsaka minuta, celo sekunda, lahko reši življenje.

Vozila na levem pasu se umaknejo skrajno levo, vozila na desnem pasu pa skrajno desno, po možnosti tudi na odstavni pas. Po reševalnem pasu smejo voziti izključno intervencijska vozila.

Vozniki naj v zastojih ostanejo v vozilu in se ne gibljejo po cestišču, da zagotovijo varnost sebe in drugih.

Vir: Agencija za varnost prometa