Vodja enote za Bolgarijo, Madžarsko in Slovenijo pri generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko Andreas von Busch je izpostavil zadovoljstvo Evropske komisije, da lahko podpira načrt pravičnega prehoda takšnih regij, kot je Šaleška dolina. Dejal je, da se veselijo prehoda k čistejši energiji ter novim gospodarskim in kadrovskim priložnostim, ob tem pa spomnil, da je Slovenija upravičena do 250 milijonov evrov sredstev za pravičen prehod Zasavja in Šaleške doline. Poudaril je tudi, da SAŠA regija predstavlja enega zglednih primerov izvajanja pravičnega prehoda v Evropski uniji.
Delegacija se je podrobneje seznanila s projektom preobrazbe daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
Pohvalil je potek preobrazbe in izrazil pričakovanje, da se bo “tvorno sodelovanje” na vseh ravneh nadaljevalo tudi v prihodnje.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ocenil, da je sklad za pravični prehod zelo dober mehanizem, zato se v Velenju aktivno zavzemajo, da se ohrani tudi v naslednjem programskem obdobju. “V Bruslju neprestano poudarjamo, da daje konkretne rezultate – v Velenju jih lahko dobesedno vidimo z lastnimi očmi. In prav zato verjamemo, da mora mehanizem ostati del evropske kohezijske politike tudi v prihodnje.”
“Če danes tega mehanizma ne bi imeli, potem tudi teh projektov, ki smo jih že začeli, od prenove Stare elektrarne, izgradnje novega tehnološkega inkubatorja, pa nove poslovne cone Pesje ter tudi prve faze zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja ne bi bilo,” je naštel Dermol.
Župan je izrazil zadovoljstvo tudi z včerajšnjo potrditvijo predloga zakona o postopnem zapiranju premogovnika. “Gre za pomemben korak, ki regiji zagotavlja jasen okvir za sanacijo okolja, podporo zaposlenim ter za nadaljnjo izvedbo razvojnih projektov,” je dejal.
“Čim prej pričakujemo še zakon o prestrukturiranju, ki je temelj, na katerem lahko gradimo pravičen in uspešen prehod v obdobje zelenih tehnologij in trajnostne rasti,” je še poudaril.
Tudi šoštanjski župan Boris Goličnik je dejal, da računajo še na nadaljnja sredstva, ki bodo zagotavljala uspešen prehod iz premoga. Zahvalil se je članom Evropske komisije in obema ministrstvoma za sodelovanje in podporo. Izrazil je izjemno zadovoljstvo, da je bil na Vladi včeraj sprejet predlog Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. “Vesel sem tudi novice, da bo na Vladi kmalu tudi zakon o prestrukturiranju regije, to sta dva temeljna zakona, ki dajteta zagotovilo, da bo prehod regije dejanske šel v pravično smer.” Izpostavil je tudi, da jih čaka še precej dela in sodelovanja, a da je prepričan, da bodo tudi v prihodnje uspešni. “V Šaleški dolini znamo stopiti skupaj, se povezovati, predvsem takrat, ko imamo pred sabo zahtevne projekte, dogodke, izzive.”
“Kdorkoli se sprehodi po Mestni občini Velenje ali pa tudi po Občini Šoštanj, lahko vidi, da se proces prestrukturiranja ni začel s skladom za pravični prehod, ampak da ga obe občini zelo uspešno izvajata že vrsto let,” pa je pristavil državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvij Srečko Đurov. Omenil je urejenost okolja v obeh občinah in Velenjsko plažo.
Spomnil je, da sta trenutno odprta tudi dva javna razpisa za savinjsko-šaleško regijo, in sicer 10 milijonov evrov vreden razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov ter javni razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje, kjer je za to regijo okvirno predvidenih 42 milijonov evrov.
Spomnil je tudi na včeraj sprejet predlog Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ob tem pa napovedal, da pričakuje, da bo tudi drugi težko pričakovan zakon – Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije – obravnavan na vladi najkasneje v desetih dneh.
Projekt preobrazbe daljinskega ogrevanja koordinira Komunalno podjetje Velenje. Kot je dejal direktor podjetja Gašper Škarja, so danes na terenu predstavili tudi tehnični vidik izvedbe projekta, kjer so se lahko seznanili s tem, kaj vse obnova prinaša glede izgub na toplovodnem sistemu in glede znižanja temperaturnega režima. Škarja je izrazil prepričanje, da bo projekt uspešno izveden do končnega roka v letu 2028.
Vzporedno z izvajanjem prve faze preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini potekajo priprave na drugo fazo preobrazbe, v okviru katere se zaključuje projektna dokumentacija za letni režim ogrevanja, ki predvideva postavitev sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in hranilnika toplote. Tretja faza predvideva nadaljevanje energetskih prenov 264 stavb. Celoten sistem bo v treh fazah, ki bodo zaključene do leta 2033, postopno prešel iz rabe premoga na obnovljive vire energije.
Sicer pa se je del delegacije Evropske komisije danes seznanil tudi s socialnimi in izobraževalnimi projekti, ki pomembno dopolnjujejo gospodarski prehod regije.
