Za velik del razpravljalcev – tako velenjskih kot šoštanjskih – je najbolj sporen 11. člen, ki sicer govori o preuredivi energetske lokacije na obnovljive vire energije in predvideva preureditev energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj
s fosilnih goriv na obnovljive vire energije, vključno s plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru.

Nasprotovanje 11. členu, predvsem delu, ki govori o PSE Družmirje, so poleg nekaterih svetnikov in svetnic izrazili tudi predstavniki Šaleškega EKO gibanja. “Ne nasprotujemo sončnim elektrarnam. Nasprotujemo tej lokaciji. Nasprotujemo temu, da še enkrat uničimo, kar se je komaj zacelilo. In nasprotujemo temu, da nad potopljeno vasjo Družmirje, nad spominom na izgubljene domove, postavimo industrijski objekt,” so dejali med drugim in dodali, da obstajajo boljše rešitve: “Na degradiranih območjih Ležna, območjih TEŠ-a, Premogovnika, Gorenja, parkirišč in streh je prostora več kot dovolj. Zakaj ignoriramo te površine? Zakaj na jezeru ni dovoljen Wake park, dovoljena pa bi bila elektrarna?”

Velenjska občinska uprava predlaga črtanje tega člena. Izstopa namreč kot parcialni ukrep, namenjen izključno enemu podjetju, kar je po županovih besedah v nasprotju z načelom enake obravnave vseh deležnikov v regiji.

Šoštanjski svetniki so podprli vsebino člena v delu, ki govori o energetski lokaciji, saj s tem med drugim zagotavljajo ohranitev delovnih mest in socialno varnost zaposlenih v TEŠ, iz 11. člena zakona pa se izloči del, ki govori o izgradnji plavajoče sončne elektrarne, saj je glede nje še preveč nejasnosti.

“Pravzaprav se tudi sam čudim, da je člen bil zapisan tako kot je bil,” pa je dejal šoštanjski župan, ki želi, da se člen ohrani, izloči pa se del o PSE Družmirje, saj so lahko sredstva, ki jih člen opredeljuje, namenjena sončnim elektrarnam na drugih lokacijah oziroma za kakšne druge projekte.

Da je 11. člen “odprt,” je nato poudaril minister Jevšek. “V naslednjih dneh se usedemo skupaj in se pogovorimo. Nobena rešitev ne more biti vsiljena v okolje,” je pristavil.

Kaj pa zaposleni v TEŠ?

Branko Mazej, predsednik sindikata TEŠ, je izpostavil, da v zakonu ni zagotovil za socialno varnost delavcev v Termoelektrarni Šoštanj. “Nimamo zapisanih rešitev za delavce TEŠ, nismo enako obravnavani napram tistim v Premogovniku Velenje,” je dejal. Vlado je pozval, da poskrbi tudi za socialno varnost delavcev v Tešu, da bodo v morebitnih nepredvidljivih okoliščinah zakonsko zaščiteni. Poziv je podprl tudi župan Dermol.

“Šoštanj potrebuje in si zasluži več“

“Zakon mora biti dejansko pravičen in mora odražati zgodovinsko ceno, ki jo je Šaleška dolina, še posebej pa občina Šoštanj plačala za energetsko neodvisnost Slovenije,” pa je znova poudaril župan Šoštanja Boris Goličnik. “Šoštanj potrebuje in si zasluži več – več sredstev, kot jih je predvidenih, brezplačen prenos strateških nepremičnin in hitrejše postopke, ki bodo omogočali, da tudi v Šoštanju uresničimo strateške projekte.” Zakon je priložnost, da se popravi zgodovinska krivica ki se je v preteklosti zgodila v občini Šoštanj, je še dejal.

Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta zakon sicer podprli, tudi velik del razpravljavcev je ocenil, da je zakon dobra osnova, da pa so potrebne dopolnitve.

Po razpravi so svetniki občine Šoštanj in Mestne občine Velenje sprejeli sklepa. Sklep in pripombe Občine Šoštanj najdete na povezavi.